Brač je hrvaški otok v Dalmaciji. Brač je največji otok srednje dalmatinske otoške skupine, tretji po velikosti med otoki na hrvaški obali Jadrana. Površina otoka znaša 394,41 km². Od kopnega ga deli Brački kanal, od otoka Šolte Splitska vrata, od otoka Hvara pa Hvarski kanal. Najvišji vrh otoka je Vidova gora (778 m), ki je s to višino obenem tudi najvišji vrh na jadranskih otokih.
Brač je neprekinjeno naseljen že od neolitika, kar dokazujejo najdbe v jami Kopačina, ki se nahaja med Dolnim Humcem in Supetrom. Prvi poznani prebivalci otoka so bili Iliri. V antiki se je otok imenoval »Brattia«. Ostanki iz Rimske dobe, pa so vidni po celem otoku. V času vladanja cesarja Dioklecijana so pričeli izkoriščati kamnolom pri Škripih. V zgodnjem srednjem veku Brač pripada Bizantinskemu cesarstvu, v 9. stoletju pa so ga osvojili hrvaški Slovani.
Zaradi nevarnosti piratskih napadov se je pričelo prebivalstvo seliti v notranjost otoka. Skozi stoletja se zamenja več lastnikov in v obdobju 1420-1779 pride Brač v lastništvo Beneške republike. V tem času so na otoku nastala nova obalna naselja z obrambnimi trdnjavami (Povja, Pučišća, Sutivan), medtem ko naselja v notranjost pričnejo izgubljati na pomenu. Po propadu beneške republike pripada Brač do 1806 Avstro-Ogrski, krajši čas je tudi baza carske ruske flote v Jadranu.
Klima na otoku je zelo ugodna. Srednje januarske temperature nihajo od 4,9 °C (Pražnice) do 7,4 °C (Sutivan); julijska pa od 22,9 °C (Nerežišća) do 24,9 °C (Sutivan). Dežja je največ v zimskih mesecih. V Pražnicah okoli 1480 mm, v Sutivanu pa okoli 870 mm. Od vetrov pihata jugo in burja, poleti pa morja piha maestral.
