Rab je eden večjih hrvaških otokov v Kvarnerju. Leži med Krkom in Pagom. Površina otoka znaša 93,6 km². Hriboviti območji sta Kamenjak na severozahodu in Kalifront na jugozahodu, osrednji del otoka pa je obdelan. Rab spada v enega najbolj sončnih področij v Evropi, s povprečno 2520 sončnih ur na leto. Pokrit je z dokaj bujnim rastlinstvom, ima nekaj peščenih in obilico prodnatih plaž v slikovitih zalivih. Severovzhodna stran otoka je večji del strma in skoraj neprehodna, severozahodna obala pa je zelo razčlenjena. Imajo ga za enega slikovitejših in najlepših otokov na Hrvaškem. Na njem je tudi istoimensko mesto Rab. Otok je s celino povezan s trajektno linijo Mišnjak - Stinica.
Trajekt na liniji Mišnjak (Rab) - Stinica
Otok je povezan tudi z otokom Krkom, in sicer s trajektno povezavo Lopar - Valbiska.
Večji zalivi so: Lopar, Crnika, Supetarska draga, Kamporska draga, Sveta Fumija, Sveta Mara in Mišnjak.
Mesto Rab je glavno in hkrati najmanjše mesto na otoku. Sestavlja ga staro mestno jedro, ki leži na polotoku med mestnim pristaniščem in zalivom svete Eufemije. Rab je nastal že v 11. stoletju. V tistem času je poleg Senja in Reke predstavljal enega pomembnejših pristanišč na severnem Jadranu.
V mestu so tri glavne ulice: Spodnja, Srednja in Zgornja. Med njimi je 12 ožjih, povezovalnih ulic, ki simbolno predstavljajo število mesecev v letu. Vsaka izmed glavnih cest je na sredini od začetka do konca tlakovana s 365 kamni, srednja s 366, kar pa predstavlja število dni v letu. Rab nosi tudi simbolno ime "Mesto štirih zvonikov", v mestu namreč stojijo štiri cerkve, ki mu vsaka s svojim zvonikom dajejo značilno podobo.
Novejši del Raba je nastajal dolgo časa in je z mestom danes povsem sklenjen, zaradi povsem drugačnega izgleda, kot ga ima staro mestno jedro, so novejše naselje poimenovali Palit. Če ti dve naselji štejemo kot eno, je prestolnica Rab tudi največje otočno mesto.
V zadnjih letih pa se je zaradi širjenja jugozahodnega naselja Banjol, z mestom Rab in naseljem Palit sklenilo tudi slednje. Ta tri otočna naselja tako tvorijo manjšo otočno konorbacijo s prek 3000 prebivalci, kar predstavlja več kot eno tretjino otočnega prebivalstva.
