Baška je pristanišče in istoimensko naselje na otoku Krku (Hrvaška).
Naselje se je razvilo v rodovitni dolini »Suhe Rićine« na koncu »Baščanske drage« ob širokem odprtem zalivu na jugozahodnem delu otoka, v podnožju hriba na katerem je stala stali utrdba in naselje »Starigrad«.
Ob starem gručastem delu naselja, ki leži ob morju so zgradili turistično središče. Peščena plaža se razprostira v polkrogu v dolžini okoli dveh kilometrov. Plaža in morsko dno sta peščena, globina pa postopoma narašča.
V pristanišču so trije pomoli dolgi od 50 do 80 metrov in valobran dolg okoli 100 metrov. Na zahodnem pomolu stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: R Bl 3s, z nazivnim dometom 3 milje. Na valobranu pa stoji drugi svetilnik, ki oddaja signal : Z Bl 2s, z nazivnim dometom 4 milje. Plovila je mogoče privezati tudi na notranjem (zahodnem) delu valobrana. Kadar piha burja ali jugo je morje v pristanu lahko razburkano. Baška ima v zimskih mesecih relativno nizke temperature.
Glavna gospodarska dejavnost je turizem. Baška je namreč kraj z dolgo turistično tradicijo. Prvi hotel z urejenim kopališčem so postavili leta 1906. Danes je v kraju H.Corinthia in dva kampa: Zablaće in nudistični kamp Bunculuka.
Področje okoli Baške je bilo poseljeno že v prazgodovini. V rimski dobi se je ob morju razpotezalo naselje, od katerega so, ob romanski cerkvi sv. Marka, najdeni arhitektonski ostanki in grobovi.
Sedanje naselje se v starih pismenih latinskih virih prvič omenja kot Besca leta 1248. V hrvaških virih pa je kraj prvič omenjen 1375. Srednjeveško naselje se je razvilo na hribu ob cerkvi sv. Ivana (prvobitno zgodnjeromanska enoladijska cerkev z zvonikom na pročelju). Benečani so 1380 naselje požgali.
Novo naselje ob morski obali se odlikuje z živopisno arhitekturo. Triladijska župnijska cerkev sv. Trojice je bila postavljena 1722. V njej stoji zgodnjeromanski del stebta, več starih slik, in lesena skulptura iz 18. stoletja.
Poleg romanske cerkve sv. Marka so ruševine cerkvice sv. Duha in ostanki pavlinskegasamostana z cerkvijo. Poleg pa stoji še manjša cerkviva sv. Mihovila postavljena v 16. stoletju.
