Mljet je južno dalmatinski otok in pripada Hrvaški.
Mljet je s površino 100,4 km² največji otok v dubrovniškem arhipelagu in osmi največji otok Hrvaške. Dolžina obale znaša 135,185 km. Leži v smeri vzhod - zahod, dolg je 37 km, širina ki se razteza v smeri sever - jug pa je do 3 km. Od polotoka Pelješac ga deli preliv Mljetski kanal. V reliefu otoka prednjačijo apnenčasti grebeni in številne kraške doline, imenovane "polja" (Polačno, Ivanovo, Blotsko, Kneže polje). Južno od najvišjega grebena Veliki Grad, ki doseže višino 514 mnm, leži naj prostranejše polje na otoku Babino polje. Otok je 70% poraščen s prostranimi borovimi gozdovi, tako velja za najbolj zeleni dalmatinski otok.
Blizu Babinih kuča pri Velikem jezeru so odkrili ostanke naselja in grobov iz Ilirske dobe, na bližnjem vrhu Mali Gradac pa so ostanki Ilirske fortifikacije. V rimski dobi se je današnji Mljet imenoval Melite. Leta 1333 postane otok posest Dubrovnika. Za kratek čas je bil pod upravo Francozov, do leta 1918 je spadal pod Avstro-ogrsko. Po tem letu je pripadal Jugoslaviji. Od leta 1991 je sestavni del Hrvaške.
